Lagunski cason izvira iz davnih časov. Danes ga najdemo v Gradežu, Maranu in v laguni Caorle v Venetu. V gradeški laguni je vsaj del casonov zidan, v Maranu pa so v celoti izdelani iz trstičja. V Maranu cason običajno ni imel dimnika. Dim je uhajal skozi streho skozi vmesne prostore med trstičjem. Med dežjem se je rastlinska kritina namočila. Zaradi tega so se vmesni prostori zaprli in streha ni prepuščala vode. Zaradi dima je bilo nevarno prižigati ogenj, ko je deževalo. V tem primeru je dim postopno posušil kritino in je ven uhajala tudi para, ki je nastajala med dežjem. Danes le nekaj casonov v Maranu nima dimnika. Čeprav so si gradeški in maranski casoni zelo podobni, je zanimivo, da se izrazi za posamezne dele hišice precej razlikujejo.