Descrizione
Osrednji obalni položaj omogoča Miramaru popoln pogled na obalo od Pirana v Sloveniji in Milj ter miljskega zaliva, ki vključuje industrijsko območje novega tržaškega pristanišča in starega pristanišča do vznožja Krasa, ki se od Prosecca nadaljuje proti Križu, Nabrežini, Sesljanu in še naprej čez devinske pečine ter izginja na nizkem delu obale ob izlivu Timave v bližini Tržiča. Današnja zelena pokrajina, ki se s Krasa spušča do morja oziroma na tržaško obalno cesto, v ničemer ne spominja na golo in kamnito gmajno s konca 19. stoletja, ki so jo nato pogozdile avstro-ogrske oblasti, zlasti z nasadi črnega bora, ki so danes vidni na vrhu planote in po naravni zagozditvi z avtohtonimi listavci, potem ko so tod opustili pašnike in sečnjo lesa. Če plujemo pred miramarskim rtom, se obalna pokrajina lepo zaključi z belim Maksimilijanovim in Šarlotinim gradom ter botaničnim parkom, ki ga obkroža, ter delom morja, ki je od leta 1973 zaščiten pod okriljem WWF Italia kot zaščiteno miramarsko morsko območje, označeno z več rumenimi bojami.
Kaj obiskati
Ta 67,85 m visok objekt ima dve pomembni funkciji: predstavlja obeležje v spomin na mornarje, padle med 1. svetovno vojno, hkrati pa omogoča...
Tržačani ga imenujejo "il formaggino" (sirček) zaradi njegove značilne oblike, ki se vzpenja nad obalno cesto. Ogromna stavba je pravzaprav...
Je ena najbolj tipičnih vasi, ki obdajajo tržaški kras. Ime "conto le vele" (štejem jadra) razkriva izvor tega kraja ob...
Zaselek Barkovlje je nastal leta 1860, ko so, tudi s finančno podporo Maksimilijana Habsurbškega, zgradili cesto, ki Trst povezuje z...
Je eden najbolj obiskanih krajev v Trstu. Obiskujejo ga tako navdušenci nad plovbo kot kopalci. V 7. stoletju je na tem mestu stal...
Zasaditev miramarskega parka, ki je bil zasnovan, da bi dal dokončno podobo dvorcu, v katerem naj bi živel Maksimilijan Habsburški, se je...
Je edino zavarovano morsko območje v Deželi Furlaniji Julijski krajini in najmanjše v sistemu italijanskih zavarovanih morskih območij,...
Ribe
Majhna pelagična riba, ki živi v jati in se seli. Živi v zelo velikih jatah, tudi mešano z drugimi vrstami, kot so sardela papalina, v globokih...
Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe...
Menola spada v družino šparov. Je proterogeničen obojespolnik, kar pomeni, da so vse mladice do dveh let samice, vse starejše ribe pa samci. Je...
Bela hobotnica je hobotnici podoben mehkužec, ki spada v družino Octopodidae. Bela hobotnica glede vrste tal, na katerih živi, ni posebej...
Orada je morska in polslanovodna kostnica iz družine šparov. Ime ima po značilni zlato-rumeni barvi med očmi. Njeno podolgovato telo je na vrhu...
Spada v skupino šparov. Njegovo telo je podolgovato, doseže do 60 cm dolžine. Telo je ploščato, rožnato-rdeče barve na hrbtni strani, trebuh...
Šarg, imenovan tudi progar, je najbolj razširjen iz svoje vrste in se pojavlja povsod po peščenem in kamnitem dnu Sredozemskega morja. Telo je...
Skuša je tipična modra riba, dolga 25-30 cm. Je plenilec in vsejed. Ta vitka riba ima pelagične navade in živi v jati. Na površini je...
Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol....
Rastlinstvo
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Ta halofilna vrsta tvori velika rastišča na ilovnatih otokih (barene), posebej vidna je poleti, ko cveti.
Oblikuje nasade borovcev, z njim je obširno poraščena kraška planota, v obalnem borovem gozdu pri Lignanu uspeva kot...
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Običaji
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Ko se morje v zalivu segreje na 18-20 °C pozno spomladi ali v začetku poletja, začnejo ribiči s svojimi barkami loviti inčune, ki jih tod...
Ti začasni vinotoči z možnostjo prodaje suhomesnatih izdelkov in sirov so prisotni po vsem tržaškem in goriškem krasu. Da je...
Okolja
Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v...
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Umetno pogozdovanje z nasadi črnega bora se je začelo leta 1842. Sedaj borovci že predstavljajo pomemben del kraške pokrajine, saj so...
Posebej ugodne mikroklimatske razmere ob tržaški obalni cesti, za katere se lahko zahvalijo belemu apnenčastemu skalovju, ki odbija...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Ptice
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
30-35 cm, spola se ne razlikujeta. V zgornjem delu temen, v spodnjem bel. V jatah se od pomladi do jeseni pojavlja na odprtem morju, ne gnezdi,...
10,5-12 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavo siva s prepoznavnim čopom. Prisotna vse leto v borovih gozdičih na Krasu, vključno z Devinskimi stenami...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
85-97 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so beli in črni, mladiči pa so vsi temni: to je največji morski ptič, ki ga običajno lahko...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
